hr | en
Autor: Narodni muzej Slovenije (Ljubljana) Godina: 2007
  • Filter

Zbirka

Vrsta građe

Autor

Ostali autori

Godina

Nakladnik

Mjesto

Jezik

Tema

Tema, osoba/tijelo

Tema, zemljopisna

Žanr

Viewing results 1 - 2 of 2

polje za pretragu:

Dragocenosti Narodnog muzeja Slovenije
978-961-6169-55-4
Monografija
engleski
slovenski
Knjižnica MDC-a
Narodni muzej Slovenije (Ljubljana) (Narodni muzej Slovenije (Ljubljana))
Lozar-Štamcar, Maja(urednik)
Narodni muzej Slovenije
Ljubljana
knjiga
Knjižnica
2007
Narodni muzej Slovenije (Ljubljana)
Tekst usporedno na slov. i engl. jez.- Tekstovi više autora

polje za pretragu:

Slovenski jezik : identiteta in simbol : kratka zgodovina Slovencev = identity and symbol : a short history of Slovenes
978-961-6169-52-3
Vodnik po razstavi = Guide
Vodič kroz muzeje i muzejske zbirke
engleski
slovenski
Knjižnica MDC-a
Narodni muzej Slovenije (Ljubljana), Žvanut, Maja (Narodni muzej Slovenije (Ljubljana), Žvanut, Maja)
Narodni muzej Slovenije
Ljubljana
knjiga
Knjižnica
2007
Stalni postav
Književno-jezična baština
Ljubljana
Narodni muzej Slovenije (Ljubljana)
"Zgodovina slovenskega prostora je prikazana ob etapah prehajanja slovenščine iz jezika ljudstva v jezik naroda in nacije. Razstava lepo dopolnjuje arheološko postavitev Zakladi Narodnega muzeja Slovenije in prikaže življenje na slovenskem ozemlju tudi v zgodovinski luči. Za vodilo skozi dogodke in pojave smo si izbrali jezik, torej slovenščino, ki skoraj že poldrugo tisočletje določa ljudi v prostoru med Vzhodnimi Alpami, Jadranom in Panonsko nižino. Slovenski jezik – to smo mi. Slovensko so v tem prostoru govorili in še danes govorijo vsi, ne glede na to, od kod izvirajo. Slovenščina je tako – za nas in za naše sosede – naš najstarejši in najmočnejši simbol: grbi, zastave in himne so se menjavali, jezik je ostajal. Menjavale so se tudi politične ureditve – cesarstva, kraljestva, republike, ki so bile vse multietnične, kar pa je bilo značilno za vse starejše evropske države. Evropejec se je vse do »pomladi narodov« sredi 19. stoletja čutil najprej prebivalca dežele ali pokrajine – pri nas so bile to predvsem Štajerska, Koroška, Kranjska – šele nato prebivalca državne tvorbe" (http://www.nms.si/index.php?option=com_content&view=article&id=350&Itemid=270&lang=sl)
Tekst usporedno na slov. i engl. jez.